BLIŽA SE MARTINOVANJE!

0
408
ogledov
Bliža se martinovanje

Čeprav se danes mnogi ukvarjamo predvsem z vprašanjem kam na martinovanje, ima praznik vina bogato tradicijo in mnoge običajne, ki se razlikujejo tako po regijah Slovenije, kot tudi po državah Evrope. Preverite, kaj morate vedeti o martinovem in kje se bodo odvijala letošnja martinovanja.

Zgodovina martinovanja

Kljub temu, da je martinovo danes tesno povezano s krščanskim svetnikom sv. Martinom, so ga naši predniki poznali že precej preden se je krščanstvo razširilo po svetu. Najverjetneje je bil sprva poganski praznik, ki se je odvijal ob koncu del na poljih in je oznanjal zaključek naporne delovne sezone in začetek priprav na zimo.

Iz povezave martinovanja in zaključka del na poljih ter v vinogradih izhajajo tudi nekateri običaji, ki bodo najverjetneje poznani še vašim starim staršem. Tako je bilo v številnih slovenskih regijah značilno, da so se gospodarji kmetij odpravili od hiše do hiše, kjer so poravnali svoje dolgove do drugih kmetov, ki so jim pomagali pri pobiranju letine. V vinskih regijah je obhode spremljalo tudi pokušanje vina, ki je na ta dan dozorelo in bilo pripravljeno na prvi preizkus, medtem ko je bilo na Gorenjskem običajno dajanje pekovskih izdelkov pastirjem.

V Halozah so ohranili tradicionalno praznovanje martinovega, v obliki običaja imenovanega Martinov nasad. Gre za pojedino ob saji, na kateri so se zbrali vsi gospodarji. Značilna je bila velika gostija, zadnja pred začetkom šesttedenskega adventnega posta.

Sicer pa je bilo tudi drugod običajno, da se je na martinovo organizirala posebna gostija. Čeprav danes za tradicionalno jed velja pečena gos ali raca, z rdečim zeljem in mlinci, je bilo nekoč najbolj pomembno, da je mizo krasila jed, ki je bila v hiši redka. Po nekaterih delih Slovenije je, bolj kot gos ali raca, običajen piščanec, puran, celo fazan ali kunec, namesto mlincev pa se je pogosto pripravilo ajdovo kašo. V Beli Krajini ni manjkalo niti potice. O tem, da je bilo potrebno mizo zares dobro obložiti priča tudi izraz šmarčevati, ki opisuje uživanje Martinove gostije in izhaja iz drugega poimenovanja martinovega – šmarčica.

Martinova pojedina
Martinova pojedina je pomemben del martinovanja.

Povezava med martinovanjem in krščanstvom

Danes je, bolj kot povezava s poganskimi običajni, znana legenda o sv. Martinu. Ta je bil sicer resnična oseba, preprost možak, ki je bil rojen v madžarskem mestu Szombathely (ali Sombotel). Njegov oče je bil vojak v rimski vojski, zaradi česar se je družina kmalu po Martinovem rojstvu preselila v Italijo. Martin se je že v zgodnji starosti navduševal nad krščanskimi puščavniki, kar pa njegovim staršem ni bilo najbolj po godu. To je bil najverjetneje vzrok, da ga je njegov oče poslal v rimsko vojsko, s katero se je odpravil v Galijo.

Čeprav se je med službovanjem v vojski zelo izkazal, je ob prvi priložnosti izstopil iz nje in se izobrazil za krščanskega misijonarja. Krščansko vero je širil v svojem rodnem kraju, kjer pa ga niso sprejeli z navdušenjem. Zaradi tega se je odselil v Italijo in kasneje v Francijo (v kraju Liguge je postavil manjšo puščavsko cerkev, ki se je razvila v velik samostan). Pot ga je vodila tudi v francoski Tours, kjer je bil po škofovi smrti izbran za njegovega naslednika.

Kljub temu, da ga je doletela neverjetna čast, se je želel Martin mestu škofa izogniti. Ko je izvedel, da je bil izbran za škofovski položaj, je želel ubežati pred cerkvenimi možmi. Med begom se je skril v bližnji hlev. Vendar pa so njegovo skrivališče razkrile glasne gosi, ki so se razburile nad neželenim vsiljivcem. Glasno gaganje so opazili njegovi zasledovalci, ki so ga našli in razglasili za novega škofa.

Kljub temu, da je prevzel položaj škofa, je Martin ostal izjemno preprost in se tudi ni nikoli preselil v škofovsko palačo, temveč je do konca življenja bival v svojem skromnem domu. Praznik sv. Martina označuje datum njegovega pokopa.

Zgornja legenda, ki je le ena od številnih zgodb o sv. Martinu (bolj znana je pripoved o njegovem srečanju z beračem), je tudi razlog, da se na martinovo tradicionalno uživajo gosi. Tradicija se je pojavila v Franciji, nato pa razširila po Evropi. Ker pa si niso mogli vsi meščani privoščiti gosi, so mnogi na svoje mize postavili race.

Sveti Martin
Značilna upodobitev svetega Martina in berača; Wikimedia Commons.

Kako razširjeno je martinovanje?

Poleg tega, da martinovo praznujemo v Sloveniji, so praznovanja značilna tudi za druge države; ne le za krščanske, temveč tudi za protestantske, saj je bil na ta dan krščen Martin Luther. Vendar pa se običaji po državah močno razlikujejo. Ponekod so značilne parade, drugje se otroci odpravijo od hiše do hiše in prepevajo, v nekaterih krajih se na martinovo v nebo spuščajo lampijončki (predvsem v Nemčiji).

Martinovanje praznovanje
Praznovanje martinovega v Nemčiji; Wikimedia Commons.

No, v Sloveniji je praznovanje povezano predvsem z vinom. Mnoge starodavne tradicije so do danes zamrle, nadomestili pa so jih sprevodi vinskih kraljic, predstavitve novega vina in koncerti. Konec koncev je martinovo dan, ko se mošt spremeni v vino, kar je brez dvoma potrebno proslaviti. Sicer se je praznik v tej obliki pojavil nekje ob koncu 70. let prejšnjega stoletja.

Pršu je, pršu, sveti Martin, on ga je krstil, jaz ga bom pil!

Martinovo v ljudskih izročilih

Martinovo ima v ljudskih izročilih kar nekaj pomenov in še zdaleč ni bil edini (in tudi ne najpomembnejši) praznik vina. Bil je zgolj praznik, na katerega je novo vino pripravljeno za prvi preizkus. Nekoč je bil pomembnejši praznik sv. Urbana, ki se praznuje konec maja in razkriva kakšna bo prihajajoča letina, pa tudi praznik šentjaževo, konec decembra, ko se okus vina že dodobra razvije in je znano, katero vino bo letos najboljše. Pogosto so se najboljša vina puščala za posebne priložnosti (na primer poroko ali rojstvo), da se je gospodar vinograda lahko pohvalil s svojim proizvodom.

Seveda pa ne manjka drugih izročil in napovedi, povezanih z dnem sv. Martina. Ponekod je veljalo, da je potrebno na martinovo na sod vina položiti jabolko z zelišči. Videz jabolka na naslednje jutro razkriva, kakšna bo prihodnja letina. Poleg tega ima Martinov dan tudi zmožnost napovedovanja vremena. Med drugim velja:

Če martinova gos po ledu plazi, ob božiču navadno po blatu lazi!

Martinova gos
Martinova gos je povezana z nekaterimi pregovori.

Največja martinovanja v Sloveniji

Kot že omenjeno, je martinovanje postal en izmed največjih praznikov v Sloveniji. Že tradicionalno bo največje slovensko martinovanje potekalo v štajerski prestolnici, kjer sicer že od začetka oktobra poteka Festival Stare trte. Ta se je začel z obrezanjem stare trte in se bo zaključil na Martinovo. Osrednja prireditev bo potekala na Trgu Leona Štuklja, v soboto 11.11.2017 od 11:11 ure dalje. Zanimiv glasbeni program bodo spremljali najrazličnejši ponudniki vin in tradicionalnih sezonskih jedi.

Poleg Maribora bo veliko martinovanje organizirala tudi Ljubljana. Martinovanje v prestolnici ne bo omejeno na en sam dan, temveč bo potekalo v okviru projekta November Gourmet Ljubljana, v sklopu katerega se bodo zvrstile številne kulinarične prireditve.

Med bolj zanimiva martinovanja spada tudi obisk vinarjev na Krasu. Na martinovo soboto boste lahko obiskali številne vinarje on kraški vinski cesti – pa brez skrbi, ne bo vam potrebno hoditi, saj bodo organizatorji poskrbeli za »hop on, hop off« avtobus. Tako boste lahko brez težav preizkusili vsa najboljša vina ter uživali v spremljevalnem programu v izvedbi lokalnih društev.

Seveda pa bodo tradicionalna martinovanja potekala tudi drugod po Sloveniji. Pestro bo tudi v Novem mestu, Ormožu in Gornji Radgoni, pa na Bledu in Ptuju. Večina martinovih prireditev se začne v soboto, z redkimi izjemami, ki bodo najbolj neučakane pozdravile že v petek.

Martinovanja v Sloveniji
Tudi v Sloveniji se obetajo številna martinovanja.

ODGOVORITE

Prosimo, vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime