OD KOD IZVIRAJO RAZLIČNI SIMBOLI BOŽIČA?

0
1050
ogledov
Različni simboli božiča

Obisk božičnega sejma, obdarovanje, božična smrekica in za mnoge tudi kuhano vino, so le nekatere stvari, ki jih danes tesno povezujejo z božičem ali kar s celotnim veselim decembrom. Kako pa so se tovrstne tradicije sploh razvile in kako jim je uspelo, da so do danes postale osrednji simboli božiča?

Božični sejmi

Številne vabljive stojnice, nasmejani prodajalci in prodajalke ter vonj kuhanega vina. Danes si je decembrske dni brez obiska božičnega sejma kar težko predstavljati, posebno če se odpravimo v katerega od mest, v katerih se odvijajo najlepši božični sejmi.

Morda vas bo presenetil podatek, da so se božični sejmi pravzaprav prvič pojavili v Avstriji in to že v času srednjega veka. Za predhodnika današnjega božičnega sejma velja »Dunajski decembrski market«, ki se je prvič odvil okoli leta 1296. Takratni vladar Albrecht I je izdal lokalno dovoljenje, s katerim so lahko lokalni trgovci in kmetje organizirali dan ali dva trajajoč sejem, na katerem so prodajali najnujnejše zaloge za dolge zimske mesece.

Tradicija se je precej hitro razširila po drugih delih Evrope in trgovcem so se vse pogosteje pridruževale družine, ki so prodajale ali menjavale svoje izdelke (predvsem izdelke iz lesa in košare), igrače in kasneje tudi priboljške, v obliki praženih mandljev, medenjakov in pečenega kostanja. V začetku 14. stoletja so se tovrstni sejmi v Nemčiji že preimenovali v božične sejme, za prvi uradni božični sejem pa velja sejem v Dresdnu, ki se je odvijal leta 1434.

Božični sejem na Dunaju
Božični sejmi v sosednji Avstriji sodijo med najlepše v Evropi.

Obdarovanje

Nekoč je bilo običajno, da se je otroke obdarovalo že 6. decembra, ko je slavil sv. Nikolaj ali današnji Miklavž. Tradicija se je spremenila v času življenja Martina Luthra (prva polovica 16. stoletja). Ker je bil ta pripadnik protestantizma je želel, da se družine odmaknejo od tradicionalnega krščanskega slavljenja svetnikov, zaradi česar je razglasil, da se njegova družina obdaruje na božični večer. Navada se je bliskovito razširila med protestantske družine in se obdržala vse do danes.

V tem času so se spremenili tudi prej imenovani božični sejmi, ki niso več potekali v začetku decembra, temveč so bili prestavljeni bližje božiču. Tovrstne spremembe so prinesle tudi nova poimenovanja. Tradicionalnega svetnika Nikolaja je kot nosilec daril zamenjal »Christkindl« (kristus otrok), iz česar izhaja tudi ime »Christkindlesmarkt«, ki se je v pretežno protestantskih krajih uporabljalo za poimenovanje božičnih sejmov v 16. stoletju.

Božična darila
Obdarovanje je danes pomemben del božiča – posebno za najmlajše!

Kuhano vino

Za razliko od božičnih sejmov, ima kuhano vino precej daljšo tradicijo. Prvi zapisi o kuhanem vinu namreč izhajajo iz 2. stoletja našega štetja, ko so največji ljubitelji vina v naši zgodovini, Rimljani, svoje vino v zimskih mesecih greli, da bi tako pogreli svoje premraženo telo.

Tradicija kuhanja vina se je v srednjem veku nadaljevala z dodajanjem različnih začimb, ki naj bi izboljšale zdravje ter kasneje še z dodajanjem medu oziroma sladkorja za izboljšanje okusa. Okoli leta 1890 se je prvič pojavila tudi povezava kuhanega vina in božiča. Takrat so skoraj vsi imetniki vina izdelovali lastno kuhano vino, pri čemer je vsak uporabil svoj recept in vino običajno zapakiral v steklenice, na katerih je bil uprizorjen Božiček.

Recepti za kuhano vino so skozi stoletja pridobili precej različnih oblik in še danes boste brez težav opazili, da je kuhano vino v vsakem kraju nekoliko posebno – tako zaradi vina, kot zaradi izbranih začimb in drugih (pogosto tudi alkoholnih) dodatkov. Kuhanemu vinu je soroden tudi »topel jabolčni mošt« ali »mulled cider«, ki je prav tako odlična pijača za mrzle zimske dni.

Kuhano vino
Sprva je obstajalo samo rdeče kuhano vino, danes pa je priljubljeno tudi belo.

Božično drevo

Še en tradicionalni simbol, ki je danes tesno povezan z božičem, je okrasitev božičnega drevesa ali novoletne jelke. Vendar pa so tudi začetki tega običaja precej starejši od božiča.

Že v času poganov je bilo običajno, da so ljudje v svoje domove prinesli vejice zimzelenega drevja, kot so smreke ali jelke, da bi nekoliko popestrili hišo v dolgih zimskih mesecih. Ko se je po državah razširilo krščanstvo se je ta tradicija obdržala, a je bila nekoliko spremenjena. V Nemčiji je postalo običajno, da so ljudje v svoje domove postavili majhna borova drevesca, ki so jih okrasili z jabolki (kot posvetilo zgodbi o Adamu in Evi). Jabolkom so kasneje dodali druge užitne okrase (na primer oreške in sladke prigrizke).

Ko so se Nemci v 19. stoletju poseljevali po drugih delih sveta, se je širila tudi njihova tradicija okraševanja drevesc, ki pa je bila v večji meri sprejeta šele, ko je angleška kraljica Viktorija svojega nemškega moža Alberta spodbudila, da sta v svojem domu postavila prav takšno božično drevo in je bilo to naslikano v takratnih novicah. Naenkrat se je trend postavljanja božičnega drevesa razširil s svetlobno hitrostjo.

Sledilo je pravo tekmovanje v tem, katera družina bo okrasila najlepše božično drevo. Že leta 1870 je bila v polnem zagonu industrija krhkih steklenih okrasov, leta 1882 pa se je pri okrasitvi uporabil prvi komplet božičnih lučk – njihov izumitelj je bil nihče drug kot znameniti Thomas Edison.

Božično drevo
Iz tradicionalnih steklenih okraskov se je danes razvilo neverjetno število različnih božičnih okraskov.

Kaj pa drugi božični simboli?

Seveda so z božičem povezani še številni drugi simboli in običaji, ki pa se lahko v številnih državah sveta precej razlikujejo. Zanimivo je, da velika večina današnjih simbolov, ki jih tesno povezujemo z božičem izhaja iz Amerike, natančneje iz New Yorka, izpod rok pisateljev Clementa Clarke Moora in Roberta L. Maya.

Oba sta namreč zaslužna za dve izmed prvih pesmi o božiču. Prvi je leta 1822 napisal pesem »O obisku sv. Nikolaja«, v kateri je prvič opisal Božička tako, kot ga poznamo danes, čeprav je njegovo podobo še nekoliko dodelal ilustrator Thomas Nast. Slednji je zaslužen tudi za ustvaritev škratove delavnice, go. Božiček in tradicionalne rdeče obleke z belimi elementi.

Božiček
Dobro znana podoba Božička izhaja iz New Yorka.

Za zveste jelene pa je poskrbel avtor druge pesmi, Robert L. May, ki je leta 1939 zapisal zgodbo o jelenčku Rudolfu, ki je danes brez dvoma en izmed glavnih karakterjev božiča.

Seveda imajo tudi številni drugi praznični simboli zelo zanimivo ozadje, da sploh ne govorimo o vseh treh zimskih možeh, ki nas obiščejo decembra. Morda tudi sami poznate kakšno zanimivo zgodbo, povezano s simboli veselega decembra? Zapišite jo med komentarje!

ODGOVORITE

Prosimo, vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime