KRATKA ZGODOVINA SMUČANJA NA SLOVENSKEM

0
508
ogledov
Kratka zgodovina slovenskega smučanja

V precejšnji zalogi snega, ki je v zadnjih dneh pobelil našo državo in večino smučišč z veseljem uživajo tako slovenski, kot tuji smučarji. Danes imamo v Sloveniji kar 56 smučišč, med katerimi je največje Mariborsko Pohorje, sledita mu Kranjska Gora in Krvavec. A zgodovina smučanja na slovenskem je vse več kot le smučišča.

Nenavadno bloško smučanje

Bloke predstavljajo enega izmed del Slovenije, ki ga kljub bližine Ljubljane obišče le manjše število turistov in Slovencev na sploh. Gre za okoli 800 metrov visoko planoto, po kateri so razmetane manjše vasice, z neskončno dolgimi osamelimi cestami in čudovito pokrajino.

In ravno na tej planoti se je začela pisati zgodovina slovenskega smučanja. Verjetno si domačini, ki so si v zimskih mesecih nadeli posebne, bloške smučke, niso mislili, da bodo nekoč generacije njihovih potomcev tekmovale na olimpijskih igrah in osvajale naslove najboljših smučarjev na svetu! Bloško smučanje se je sicer od tekmovalnega smučanja precej razlikovalo in je bilo bolj oblika preživetja oziroma transporta od enega kraja do drugega, v času, ko je Bloke pobelila snežna odeja.

O bloškem smučanju je prvi pisal Janez V. Valvasor, v svojih zapisih iz leta 1689. Kljub temu, da je šlo za pomembno obliko smučanja, je ta do konca 2. svetovne vojne praktično izginila, skupaj s tradicionalnimi bloškimi smučmi. Do danes se je kot spomin na nekoč prelomno smučarsko panogo ohranil le Bloški tek, letno tekmovanje v teku na smučeh.

Slovenijo prevzame smučarska mrzlica

Da so bloške smuči »izumrle« je bil kriv pojav skandinavskih smuči, ki so se v Sloveniji pojavile proti koncu 19. stoletja. V tem času je priljubljenost smučanja naraščala in v mnogih zapisih iz tistega časa gre soditi o bogatem smučarskem dogajanju, ki je dosegel tako večje, kot manjše kraje po Sloveniji.

Leta 1895 se je odvilo tudi eno od prvih smučarskih tekmovanj v srednji Evropi, ki je potekalo na planoti Trnovskega gozda nad Ajdovščino. Manj kot dvajset let kasneje (sezona 1913/1914) lahko zabeležimo začetek smučanja v Sloveniji.

In to se je, nekoliko presenetljivo, začelo kar v ljubljanskem Tivoliju. Tam je Rudolf Bajdura, vsestranski športnik in avtor knjige o smučanju na Slovenskem (Smučar, 1924) ter slovarja s smučarsko terminologijo v slovenskem jeziku, organiziral prvi tečaj smučanja za moške in ženske. Ravno on je bil tudi pobudnik prvih organiziranih tečajev za učitelje smučanja.

Rudolf Badjura 1913
Vsestranski športnik Rudolf Badjura, fotografija posneta leta 1913, avtor: Fran Vesel; Wikimedia Commons.

V dvajsetih, tridesetih in štiridesetih letih dvajsetega stoletja priljubljenost smučanja, pa tudi drugih zimskih športov na slovenskem narašča. V tem času je bila ustanovljena tudi jugoslovanska zimskošportna zveza v Sloveniji, začno se prva uradna tekmovanja v zimskih športih, Slovenci pa se podamo tudi na prve zimske olimpijske igre (leta 1924 v Chamonix).

Cerknica gosti partizansko smučarsko olimpijado

Januarja leta 1945 se je na Cerkljanskem odvila partizanska smučarska olimpijada, ki je gostila 44 tekmovalcev in okoli tisoč gledalcev. Od tega trenutka dalje lahko beležimo vedno večje uspehe slovenskega smučarja.

Že tri leta kasneje je bila ustanovljena Smučarska zveza Slovenije, v naslednjih petih letih pa sta bili smučišči v Kranjski gori in na Mariborskem Pohorju opremljeni s prvo žičnico oziroma sedežnico.

Leta 1957 je bila na Mariborskem Pohorju dosežena še ena velika prelomnica – postavitev vzpenjače. Z več kot 2.500 metri in kar 50. kabinami je okronala dolgo tradicijo smučanja na »mariborskem hribu« ter je predstavljala prvo tovrstno napravo na Balkanu. Bila je pomembna prelomnica v zgodovini smučarskega turizma.

Pohorska vzpenjača 1961
Pohorska vzpenjača leta 1961, z napisom 1.000.000 potnikov. Avtor: Jože Gal; Wikimedia Commons.

Prva tekmovanja prinesejo prve zmage

V naslednjih desetletjih so prvim tekmovanjem, organiziranim v Sloveniji, sledili tudi prvi bolj prepoznavni slovenski uspehi. Leta 1961 Jože Šlibar podre svetovni rekord v smučarskih skokih in poleti neverjetnih 141 metrov (skalnica Oberstdorf).

Leta 1980 sledi prva zmaga slovenskega smučarja v svetovnem pokalu. Pod to se je podpisal nihče drug kot legendarni slovenski smučar Bojan Križaj, ki si je 20. januarja v Wengnu prismučal prvo mesto.

Štiri leta kasneje, leta 1984 sledi še ena pomembna prelomnica – prvo olimpijsko odličje. Tistega leta si je srebrno odličje v veleslalomu, na Olimpijskih igrah v Sarajevu, prismučal Jure Franko. Prav tako legendarna je bila tudi naslednja smučarska sezona, v kateri je zablestel Rok Petrovič, ki je v slalomu osvojil mali kristalni globus.

Taista sezona je prinesla tudi prvo slovensko žensko zmago v svetovnem pokalu. Pod njo se je podpisala Mateja Svet, ki je tri leta kasneje postala tudi svetovna prvakinja v slalomu.

Pot po belih strminah ni le lahka

Uspehi in naraščajoče zanimanje za smučanje, so v Slovenijo prinesli tudi številna nesoglasja, tragedije in kritike turistov. To je bilo posebej opazno v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko so slovenska smučišča pridobivala na priljubljenosti tujih gostov, ki pa so bili s turistično ponudbo pri nas vse prej kot zadovoljni.

Kmalu so pomanjkljivosti slovenskih smučišč opazili tudi Slovenci, ki so se vse bolj množično podajali na smučanja v tujino. Med bolj zaskrbljujočimi kritikami slovenskih smučišč je bila tudi skrb za varnost, zaradi katere so na smučiščih pogosto zglasili tudi policisti, ki so se morali ukvarjati s pisanjem kazni za prehitro smučanje in vrivanja v vrste ter s tatvinami.

Kako pa vi gledate na slovensko smučanje – nekoč in danes?

Mariborsko Pohorje
Tako pa izgleda mariborsko smučišče danes; avtor: breki74, Wikimedia Commons.

ODGOVORITE

Prosimo, vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime